Ali ZDA pripravljajo nove napade na Iran?

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dvema tednoma iranskim protirežimskim protestnikom sporočil, da je "pomoč na poti", ZDA počasi, a vztrajno povečujejo svojo vojaško prisotnost v regiji, med drugim so tja poslale tudi letalonosilko USS Abraham Lincoln.

Pod Trumpovim predsedovanjem so ZDA že pokazale, da so pripravljene udariti po Iranu. Junija so v okviru operacije "Polnočno kladivo" z več kot sto letali, med njimi tudi z nevidnimi bombniki B-2, napadle iranske jedrske objekte.

Zdaj se zato poraja vprašanje, ali bi lahko ZDA napad ponovile. Trumpova najnovejša objava na družbenem omrežju Truth Social namiguje, da je to mogoče, saj je Iranu zagrozil, da bo, če ne pristane na dogovor o omejitvi svojega jedrskega programa, "naslednji napad še hujši".

"Velikanska armada se približuje Iranu," je v objavi zapisal Trump in dodal, da je tako kot v operaciji v Venezueli, ko so ameriške sile zajele tamkajšnjega predsednika Nicolasa Madura, "pripravljena, voljna in sposobna hitro izpolniti svojo misijo, po potrebi tudi s hitrostjo in nasiljem". Iran je znova pozval k pogajanjem, ob tem pa opozoril, da se "čas izteka".

ZDA imajo na Bližnjem vzhodu že obsežno vojaško prisotnost, saj je v regiji nameščenih do 50.000 pripadnikov ameriških sil, poroča BBC. Približno 10.000 jih deluje na letalski bazi al Udeid v Katarju, Washington pa ima oporišča tudi v Jordaniji, Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Omanu in Bahrajnu.

Kopičenje sil ameriške vojske

Pentagon sicer ne objavlja podrobnih podatkov o vojaških premikih, vendar je BBC izsledil prihod lovskih letal F-15, letal za oskrbo z gorivom in transportnih letal v regijo. Na FlightRadar24 so bili medtem opaženi tudi droni in izvidniška letala v bližini iranskega zračnega prostora.

Nekatera transportna letala naj bi prevažala dodatne sisteme zračne obrambe, kar bi lahko nakazovalo, da se ZDA pripravljajo na zaščito sebe in svojih zalivskih zaveznic pred morebitnimi povračilnimi napadi, če bi Trump ukazal napad na Iran, navaja BBC.

Poveljstvo ameriške vojske na Bližnjem vzhodu je ob tem napovedalo večdnevno vojaško vajo, namenjeno prikazu sposobnosti razporeditve in vzdrževanja zračne moči. Stefan Watkins, ki spremlja vojaško dejavnost, je medtem za BBC poročal tudi o prihodu več izvidniških letal, kar bi po njegovih besedah lahko nakazovalo, da bodo napadi sledili "slej kot prej".

Pomemben signal je tudi prihod bojne skupine letalonosilke. Čeprav USS Abraham Lincoln že več kot teden dni ne oddaja svoje lokacije, podatki FlightRadar24 kažejo, da bi lahko delovala v bližini Omana, poroča BBC.

Potencialne tarče

Matthew Savill z londonskega inštituta RUSI za BBC ocenjuje, da bi ZDA s trenutno vojaško prisotnostjo v regiji lahko udarile skoraj kjerkoli v Iranu, razen po najbolj globoko zakopanih objektih, za katere bi bili verjetno potrebni bombniki B-2.

Če bi predsednik Trump izdal ukaz za napad, bi imele ZDA več možnosti. Prva bi bila usmerjena v iranske vojaške zmogljivosti, na primer balistične rakete ali obalne raketne sisteme, kar bi režimu otežilo povračilne napade. Iran ima namreč še vedno velike zaloge raket kratkega dosega in brezpilotnikov, kar skrbi ameriške zalivske zaveznice. Nekatere so že sporočile, da novih napadov ne bi podprle.

Druga možnost bi bil napad na samo jedro režima, denimo na revolucionarno gardo ali milice, ki zatirajo protestnike, piše BBC. Poskus odstranitve iranskega vodstva pa bi bil bistveno bolj tvegan, saj je Iran po izraelskih napadih na visoke predstavnike lani verjetno okrepil varnost in razpršil ključne osebe.

Savill opozarja, da bi ZDA sicer lahko zadele posamezne voditelje, vendar ni jasno, kakšen učinek bi to imelo na režim kot celoto. Ob tem dodaja, da smo morda res priča koncu trenutnega iranskega režima, a da bi morebitni razplet lahko trajal mesece ali celo leta, piše BBC.

Čeprav je Trump pripravljen uporabiti silo, doslej ni kazal želje po dolgotrajni vojni. Njegove intervencije so bile kratke in omejene, hkrati pa še vedno pušča odprta vrata diplomatski rešitvi, če bi Iran pristal na omejitev jedrskega programa, še navaja BBC.